Kaj je stoma, prav dobro vedo tisti, ki jo uporabljajo, ali pa živijo z nekom, ki jo uporablja. Najpogosteje je označena kot kirurško ustvarjena odprtina na telesu. Skozi njo se vsebina iz notranjega organa odvaja navzven ali pa se z njeno pomočjo zagotovi druga telesna funkcija.
Najpogosteje pa se izraz stoma uporablja za odprtino na trebušni steni. Skozi njo se izloča blato ali pa urin, in sicer v posebno zbiralno vrečko. Stoma pa je lahko začasna ali pa trajna. Osebe s stomo lahko ob primerni oskrbi živijo povsem aktivno ter kakovostno življenje.
Katere vrste stom poznamo?
Kaj je stoma, sedaj vemo, katere vrste stom poznamo, pa bomo spoznali v nadaljevanju. Na voljo so tri najbolj pogoste vrste, ki jih je seveda potrebno med seboj kar se da dobro razlikovati. Imajo namreč različne potrebe glede nege in pripomočkov.
Kolostoma je odprtina, pri kateri je del debelega črevesa speljan skozi trebušno steno. Izloča blato, ki je lahko bolj oblikovano. Slednje je odvisno predvsem od samega mesta stome pa tudi od delovanja črevesa. Omenjena vrsta stome je lahko začasna ali pa trajna.
Ileostoma je odprtina, pri kateri je konec tankega črevesa speljan na površino trebuha. Izloča črevesno vsebino, izločki so zelo pogosto bolj tekoči. V tem primeru pa je povečana nevarnost dehidracije, še posebej pri obilnem iztoku.
Urostoma pa je kirurška odprtina, ki je namenjena odvajanju urina. Najbolj pogosto se naredi s kratkim odsekom črevesa, na katerega se lahko priključijo sečevodi. Izloča urin, v tem primeru je potrebna urostomatska vrečka. Ključno je spremljanje izločanja urina ter zaščita kože.
Kako je stoma sploh videti?
Še več o tem, kaj je stoma, lahko izveste tudi preko spleta. Na njem lahko vidite tudi, kako stoma sploh izgleda. Zdrava stoma je navadno rožnato-rdeče barve. Je vlažna ter rahlo sijoča, lahko je nekoliko izobčena nad kožo ali pa nekoliko bolj ploska. Občutljiva je na poškodbe, a sama po sebi nima občutka na dotik, saj nima enakih živčnih končičev, kot jih ima koža.
Pri nežnem čiščenju stome se lahko pojavi majhna količina krvi. Ob tem pa je seveda zelo pomembno razlikovati med običajno manjšo krvavitev od nenormalne ali pa celo obilne krvavitve.
