Zobna gniloba

 

Zobna gniloba svetovnih razsežnosti

 

Na švicarskem sedežu Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi so prejšnji teden objavili poročilo o pogostnosti nekaterih oralnih obolenj v svetu. Menijo, da se s problemom zobne gnilobe srečuje več kot pet milijard ljudi. Karies, spremembe na mehkih ustnih tkivih, predvsem dlesnih, ter rak v ustni votlini in grlu so pereč problem tako v industrializiranih državah kot v državah v razvoju. Njihova incidenca strmo narašča, bolj med revnim prebivalstvom. Stroški zdravljenja se gibljejo med pet in deset odstotkov vsega zdravstvu namenjenega denarja. Bolezni zob so redkejše v Afriki, a zaradi spremenjenega načina življenja in vse pogostejšega uživanja sladkarij pričakujejo, da se bodo hitreje širile tudi tu. Zaradi vnetih dlesni in prizadetih obzobnih tkiv, ki vodijo v majavost in predčasno izgubo zob, trpi več kot petnajst odstotkov ljudi v večini držav na svetu. Dentisti Slovenia

 

Genetska korist ali škoda

 

Dedni material, ki vam bo rešil življenje pri štiridesetih, vas bo morda pri sedemdesetih ogrožal, pravijo Italijani. Nekoliko nenavadno dvojno delovanje genov je povezano z vplivom na LDL ali slab holesterol. Raziskovalci so ugotovili, da imajo ljudje z določeno obliko gena nižje vrednosti LDL-holesterola. Nizek LDL pomeni manjše tveganje za srčne bolezni. Med zdravimi starejšimi osebami pa je le malo takšnih, ki imajo omenjeni »koristni« gen za LDL. Dr. Giovanna De Benedictis s kalabrijske univerze je pojasnila, da ima ta gen prav gotovo dvojno vlogo, a za zdaj poznamo zgolj tisto pri LDL-holesterolu.

Študenti medicine živijo dlje

Angleški epidemiologi so ugotovili, da medicinci dočakajo višjo starost kot drugi izobraženci. Analizirali so podatke skoraj deset tisoč nekdanjih študentov, ki so obiskovali univerzo v Glasgowu v letih od 1948 do 1968. Ugotovili so število še živečih nekdanjih sošolcev in postalo je jasno, da je najmanjša smrtnost ravno med nekdanjimi študenti medicine, zdaj zdravniki. Podatek je nekoliko presenetljiv, saj so bili med študijem najbolj strastni kadilci. Prav tako niso ravno sloveli kot slabi pivci alkohola. Analize so pokazale kar za dvainštirideset odstotkov večje tveganje smrti za študente umetnostnih ved in trideset za pravnike.

 

Histaminske celice povezane z budnostjo

Strokovnjaki z univerze v Los Angelesu so dognali pomen histamina, ki ga vsebujejo nekatere možganske celice. Manjša aktivnost histaminski celic je izražena med spanjem, ko je stopnja zavesti nižja kot v stanju budnosti. Med spanjem se zmanjša tudi mišični tonus, za kar so odgovorni drugi možganski predeli, ki sproščajo serotonin in epinefrin. Avtor raziskave dr. Jerome Siegel verjame, da lahko s to teorijo razložimo omotičnost ob uživanju antihistaminikov. Običajno jih zdravniki predpišejo alergikom.

Prebadanje je nevarno za srce

Večina ljudi ve, da se ob prebadanju jezika in vstavljanju kovinskih okraskov lahko poškoduje tudi živčno tkivo. Academy of General Dentistry pa je pretekli teden opozorila, da piercing v ustih ni nevaren samo zaradi povečane verjetnosti za poškodbo trdih zobnih tkiv, ampak ogroža tudi srce. Prebodno mesto je odprta rana, skozi katero v krvni obtok prihajajo bakterije. Pri mladostnikih s prizadetimi srčnimi zaklopkami in drugimi srčnimi nepravilnostmi je verjetnost, da zaradi piercinga dobijo endokarditis. večja. Nemalokrat zbolijo tudi za ludwigovo angino. To je okužba ustnega dna, ki vodi v otekanje. Če zdravljenje ni pravočasno, se zaradi otekline lahko zaprejo dihalne poti.

Wordpress website enhanced by true google 404