Scrabble – družabna igra, ki razdružuje

Kaj porečete o družbi, ki se na poletni dopust podaja s šotori, plastičnimi skledami, ležalniki, plinskim gorilnikom in ostalo ropotijo, ki se v kampu izkaže za življenjsko pomembno, gromozanske nahrbtnike pa jim k tlom vleče še nekaj knjig debeline Svetega pisma? Plaz jedkih pripomb, češ, kakšni trapasti intelektualistični pozerji, lahko zadržite, dokler opisa čudaške skupine prijateljev ne obogati še en podatek: po sproščenem dnevu, ko so jih razvajali sredozemski pejsaži, vonji in okusi, so si, prijetno utrujeni v senci borovcev – vsak večer znova skočili v lase.

Ženske so vreščale, moški tolkli po mizi, po zraku so letele knjige (ja, tiste debele); ko je prepir pljusnil onkraj meja civiliziranosti, kakršna pritiče izobraženim pripadnikom srednjega razreda, čeravno na dopustu, pa so se borovim iglicam na tleh pridružile tudi kocke z izpisanimi črkami.

In prav v tem tiči ključ do skrivnosti, kaj je vsak večer znova tako razburkalo sicer spokojno počitniško razpoloženo družbico: hudiču je ime scrabble. Družabna igra, pri kateri podobno kot v križanki sestavljaš besede, ima, če za igralno ploščo sedejo enako gorečni jezikovni zanesenjaki, peklensko moč, da razdružuje. Zgoraj opisana prigoda je sicer v celoti izmišljena in nima nikakršnih vzporednic z dogodivščinami iz življenja kogarsižebodi, a pri scrabblu, ki podobno kot vojna iz človeka izvabi najboljše in najslabše, si zlahka zamisliš, da koga skrega za vedno.

In da med igranjem izza mize odmevajo vse glasnejši kriki, kot so »ne, ne velja, smo se zmenili, da brez lastnih imen« (užaljeno) ali pa »ne, kaj nas imaš za norca, okapi nikakor ni beseda, to si si spet izmislila!« (prizadeto) ali celo »okrogloglavec si pa ti!« (ogorčeno, z grozeče iztegnjeno roko s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika).

Edini nepristranski razsodnik pri takih sporih je, kot rečeno, njegova visokost SSKJ. Častitljivim nekaj kilogramom – v zgoščeni izdaji, dokler je bilo slovensko besedišče v nekaj tako debelih knjigah, je bilo vse skupaj še toliko bolj nerodno – dodatne teže v že tako gromozanskem nahrbtniku se vsakdo, ki je za silo pri zdravi pameti, odpove. In če se družbi na počitnicah zahoče popestriti večer s scrabblom, si morajo pač izbrati nekoga, ki je po njihovi presoji v slovenščini tolikanj doma, da ga bodo lahko uporabljali kot priročni slovar na dveh nogah. Toda ker je ta človek hkrati tudi igralec, se znajde v moralno sporni vlogi dvojnega funkcionarja in nehote razsoja v prid svojim pogruntavščinam, pa najsi gre za še tako očitne neologizme, kar nekakšen scrabblovski novorek …

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Wordpress website enhanced by true google 404